{"id":100,"date":"2024-06-21T09:41:08","date_gmt":"2024-06-21T09:41:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.openenlocc.net\/food4ce\/?post_type=docs&p=100"},"modified":"2024-11-27T16:03:15","modified_gmt":"2024-11-27T16:03:15","password":"","slug":"relevant-policies","status":"publish","type":"docs","link":"https:\/\/www.openenlocc.net\/food4ce\/sl\/docs\/relevant-policies\/","title":{"rendered":"Predpisi in politi\u010dne smernice"},"content":{"rendered":"

Skupne politike<\/h2>\n\n\n\n

Evropski zeleni dogovor<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Evropski zeleni dogovor je ambiciozna strategija EU za dosego podnebne nevtralnosti Evrope do leta 2050, ki spodbuja trajnostni prehod celotnega gospodarstva. Cilj je zmanj\u0161anje emisij toplogrednih plinov, spodbujanje \u010diste energije in za\u0161\u010dita biotske raznovrstnosti, hkrati pa zagotavljanje trajnostne rasti in bolj\u0161e kakovosti \u017eivljenja. Klju\u010dne obravnavane teme vklju\u010dujejo podnebne ukrepe, kro\u017eno gospodarstvo, trajnostno kmetijstvo, varstvo biotske raznovrstnosti, zmanj\u0161anje onesna\u017eevanja in energetsko u\u010dinkovitost. Zeleni dogovor se osredoto\u010da tudi na trajnostni transport, razoglji\u010denje industrije ter ustvarjanje zelenih delovnih mest, s \u010dimer se usklajuje z globalnimi cilji boja proti podnebnim spremembam in spodbujanja okoljske trajnosti.<\/p>\n\n\n\n

Strategija \"od vil do vilic\"<\/strong><\/a><\/h3>\n\n\n\n

Strategija \"od vil do vilic\" je klju\u010dni del Evropskega zelenega dogovora, uvedena maja 2020, z namenom oblikovanja trajnostnega in okolju prijaznega prehranskega sistema v EU. Osredoto\u010da se na zmanj\u0161anje okoljskega in podnebnega vpliva proizvodnje in potro\u0161nje hrane, hkrati pa zagotavlja prehransko varnost in javno zdravje. Strategija spodbuja trajnostne kmetijske prakse, kot je ekolo\u0161ko kmetijstvo, ter si prizadeva za pove\u010danje u\u017eivanja zdrave hrane. Obravnava tudi vpra\u0161anja, kot so zmanj\u0161anje uporabe pesticidov, spodbujanje trajnostnega ribolova, zmanj\u0161evanje koli\u010dine zavr\u017eene hrane in podpora kro\u017enemu gospodarstvu v prehranskem sektorju.<\/p>\n\n\n\n

\n
Preberi ve\u010d<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Skupna kmetijska politika (SKP)<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Skupna kmetijska politika (SKP) je celovit okvir kmetijskih politik, ki ga je oblikovala Evropska unija za podporo kmetom in spodbujanje trajnostnega kmetijstva. Uvedena je bila leta 1962 z namenom zagotavljanja stabilne preskrbe s hrano, ohranjanja pravi\u010dnih \u017eivljenjskih standardov za kmete in spodbujanja razvoja pode\u017eelja po vsej Evropi. SKP zagotavlja finan\u010dno podporo kmetom, s \u010dimer pomaga stabilizirati njihove dohodke ob tr\u017enih nihanjih in cenovni nestanovitnosti. Poleg gospodarske podpore ima SKP klju\u010dno vlogo pri spodbujanju okoljske trajnosti, saj spodbuja kmetijske prakse, ki varujejo biotsko raznovrstnost, zmanj\u0161ujejo onesna\u017eevanje in ubla\u017eijo podnebne spremembe. Podpira ekolo\u0161ko kmetovanje, prizadevanja za ohranjanje zdravih tal in vodnih virov ter prispeva k \u0161ir\u0161im podnebnim in okoljskim ciljem EU. <\/p>\n\n\n\n

Hrana 2030<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Food 2030 je raziskovalni in inovacijski politi\u010dni okvir EU, ki podpira prehod k trajnostnim, zdravim in vklju\u010dujo\u010dim prehranskim sistemom, ki spo\u0161tujejo planetarne meje. Skladna je s cilji Evropskega zelenega dogovora, strategije \"od vil do vilic\" in strategije bioekonomije ter jih podpira. Food 2030 temelji na potrebi po spodbujanju ve\u010ddele\u017eni\u0161kega in sistemskega pristopa k raziskavam in inovacijam, ki lahko prinesejo skupne koristi za zdravje ljudi, na\u0161e podnebje, planet in skupnosti.<\/p>\n\n\n\n

Slovenija<\/h2>\n\n\n\n

Slovenski program kohezijske politike 2021- 2027<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Slovenski program kohezijske politike EU 2021\u20132027 je strate\u0161ka pobuda, namenjena izkori\u0161\u010danju sredstev EU za podporo regionalnemu razvoju Slovenije in re\u0161evanje klju\u010dnih izzivov. Program se osredoto\u010da na zmanj\u0161evanje regionalnih neenakosti, spodbujanje gospodarske rasti in krepitev socialne vklju\u010denosti, pri \u010demer daje prednost tudi okoljski trajnosti. Cilj je pospe\u0161evanje inovacij in digitalne preobrazbe, s \u010dimer bo podjetjem omogo\u010dena ve\u010dja konkuren\u010dnost, hkrati pa bo podprt zeleni prehod dr\u017eave z vlaganjem v trajnostni razvoj in boj proti podnebnim spremembam.<\/p>\n\n\n\n

Strategija razvoja Slovenije 2030<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Strategija razvoja Slovenije 2030 se osredoto\u010da na izbolj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja z uravnote\u017eenjem gospodarske rasti, varovanja okolja in u\u010dinkovite rabe virov. Spodbuja obnovljive vire energije, trajnostni transport, zmanj\u0161evanje odpadkov in prilagajanje podnebnim spremembam. Strategija zagotavlja tudi za\u0161\u010dito gozdov, vode, tal in divjih \u017eivali ter spodbuja okolju prijazno kmetijstvo in rabo zemlji\u0161\u010d. Vlade na vseh ravneh sodelujejo pri doseganju teh ciljev, pri \u010demer napredek merijo z indikatorji, kot so uporaba obnovljivih virov energije in zmanj\u0161anje onesna\u017eevanja. Cilj strategije je ustvariti trajnostno, zdravo in uspe\u0161no prihodnost za vse.<\/p>\n\n\n\n

Slovenska strategija trajnostne pametne\nspecializacije (S5)<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Strategija S5 je napredna razli\u010dica slovenske strategije pametne specializacije, osredoto\u010dena na spodbujanje inovacij prek trajnostne in digitalne preobrazbe. Cilj je okrepiti konkuren\u010dni polo\u017eaj Slovenije s spodbujanjem zelenih tehnologij, digitalnih industrij ter interdisciplinarnega sodelovanja med sektorji. Strategija poudarja vklju\u010dujo\u010do rast, da bi se koristi inovacij enakomerno porazdelile med regije in demografske skupine. Prav tako si prizadeva za ve\u010djo globalno povezanost Slovenije in njeno u\u010dinkovitej\u0161o integracijo v mednarodne vrednostne verige. Strategija S5 nadgrajuje pretekla prizadevanja za oblikovanje bolj odpornega, konkuren\u010dnega in trajnostnega gospodarstva.<\/p>\n\n\n\n

Akcijski na\u010drt za razvoj ekolo\u0161kega kmetijstva v Sloveniji do leta 2027<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Akcijski na\u010drt za razvoj ekolo\u0161kega kmetijstva v Sloveniji do leta 2027 se osredoto\u010da na spodbujanje ekolo\u0161kega kmetijstva kot klju\u010dnega dejavnika trajnostnega razvoja, varstva okolja in prehranske varnosti. Na\u010drt je usklajen s cilji EU in si prizadeva, da bi do leta 2027 v Sloveniji 18 % kmetijskih zemlji\u0161\u010d obdelovali ekolo\u0161ko. Poudarek je tudi na inovacijah, digitalizaciji in izmenjavi znanja med dele\u017eniki, da bi zagotovili trajnostno rast in konkuren\u010dnost ekolo\u0161kega kmetijskega sektorja. S prednostnim razvojem ekolo\u0161kega kmetijstva \u017eeli Slovenija okrepiti odpornost svoje kmetijske panoge ter hkrati ohraniti naravne vire in kulturno krajino.<\/p>\n\n\n\n

Avstrija<\/h2>\n\n\n\n

Strategija RTI 2030<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Strategija RTI (raziskave, tehnologija in inovacije) 2030, kot jo je opredelila avstrijska vlada, si prizadeva, da bi Avstrijo v naslednjem desetletju postavila v ospredje raziskav, tehnologije in inovacij. Strategijo upravlja medresorska delovna skupina, v kateri sodelujejo predstavniki razli\u010dnih zveznih ministrstev, kar zagotavlja usklajeno izvajanje. Dolo\u010da strate\u0161ko usmeritev za naslednjih deset let prek treh klju\u010dnih ciljev: (1) postati mednarodni vodilni center inovacij in okrepiti polo\u017eaj Avstrije kot sredi\u0161\u010da RTI, (2) osredoto\u010diti se na u\u010dinkovitost in odli\u010dnost ter (3) spodbujati znanje, talente in ve\u0161\u010dine.<\/p>\n\n\n\n

Bioekonomija \u2013 Strategija za Avstrijo<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Dolgoro\u010dni cilj bioekonomije je zmanj\u0161ati porabo fosilnih materialov in energije ter jih nadomestiti z obnovljivimi surovinami. Podlago za ukrepanje predstavljajo evropski in mednarodni cilji ter zaveze, kot so Pari\u0161ki sporazum o podnebnih spremembah ali Cilji trajnostnega razvoja (SDG) Zdru\u017eenih narodov, ki so bili dolo\u010deni kot zavezujo\u010di v Agendi 2030. V avstrijski strategiji so ti cilji opredeljeni v obliki smernic, ki tako predstavljajo okvir za nadaljnji razvoj prihodnjih ukrepov na podro\u010dju bioekonomije.<\/p>\n\n\n\n

Avstrijska strategija kro\u017enega gospodarstva<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Evropska komisija je leta 2015 uvedla Akcijski na\u010drt za kro\u017eno gospodarstvo, da bi pospe\u0161ila vzpostavitev delujo\u010dega kro\u017enega gospodarstva. Na tej podlagi je bila razvita nacionalna strategija kro\u017enega gospodarstva, ki jo je leta 2022 sprejel avstrijski Svet ministrov. Vizija strategije je preoblikovanje avstrijskega gospodarstva in dru\u017ebe v podnebno nevtralno in trajnostno kro\u017eno gospodarstvo do leta 2050.<\/p>\n\n\n\n

Strategija \"Dunaj 2030\"<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Gospodarska in inovacijska strategija - Strategija 2030 - opredeljuje tematsko podro\u010dje \"Pametne re\u0161itve za urbano bivalno okolje 21. stoletja\", kjer se razvijajo tehnolo\u0161ke in dru\u017ebene re\u0161itve za visoko kakovost urbanega \u017eivljenja, ki je podnebju prijazno in cenovno dostopno. Izvaja se veliko vodilnih projektov, med njimi tudi program \"DoTank Circular City 2020\u20132030\".<\/p>\n\n\n\n

Prihodnost urbanega kmetijstva Dunaj 2025 <\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Ta politika predstavlja vizijo Dunaja za integracijo urbanega kmetijstva v trajnostno mestno na\u010drtovanje. Osredoto\u010da se na teme, kot so lokalna pridelava hrane, podnebna odpornost, biotska raznovrstnost in vklju\u010denost skupnosti. Dokument je strukturiran v klju\u010dne sklope: analiza trenutnega stanja, strate\u0161ki cilji do leta 2025, konkretni akcijski na\u010drti in izvedbeni okvirji. Zdru\u017euje politi\u010dna priporo\u010dila s primeri inovativnih projektov, s \u010dimer \u017eeli Dunaj postati pionir na podro\u010dju urbanega kmetijstva in trajnostnega razvoja.<\/p>\n\n\n\n

Trajnostna logistika 2030+ Spodnja Avstrija\u2013Dunaj: Akcijski na\u010drt<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Dokument predstavlja strate\u0161ki akcijski na\u010drt za spodbujanje trajnostne logistike v regijah Dunaja in Spodnje Avstrije. Osredoto\u010da se na zmanj\u0161anje emisij, optimizacijo transportne u\u010dinkovitosti in vklju\u010devanje inovativnih tehnologij za oblikovanje okolju prijaznej\u0161ega logisti\u010dnega sistema. Klju\u010dne teme vklju\u010dujejo spodbujanje intermodalnega prevoza, podporo urbanim logisti\u010dnim sredi\u0161\u010dem ter krepitev sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem. Dokument slu\u017ei kot na\u010drt za vzpostavitev podnebju prijaznih in u\u010dinkovitih logisti\u010dnih sistemov v regiji.<\/p>\n\n\n\n

Poljska<\/h2>\n\n\n\n

Regionalna inovacijska strategija za Velikopoljsko 2030 (RIS 2030)<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Regionalna inovacijska strategija za Velikopoljsko 2030 (RIS 2030) je bila odobrena 29. decembra 2020 z Resolucijo 3099\/2020 Odbora Velikopoljskega vojvodstva in predstavlja strate\u0161ki dokument ter orodje za vzpostavitev regionalnega inovacijskega sistema. Pomo\u010d regionalnim oblastem pri oblikovanju trajnostnih struktur za razvoj inovativnosti v regiji prispeva k opredelitvi razvojnih prioritet, dolo\u010ditvi smernic inovacijske politike ter optimizaciji regionalne infrastrukture za podporo inovacijam, zlasti glede na potrebe malih in srednje velikih podjetij.<\/p>\n\n\n\n

\n
Preberi ve\u010d<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Strategija za odgovoren razvoj do leta 2020 (s pogledom do 2030)<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Strategija za odgovoren razvoj do leta 2020 (s pogledom do 2030) \u2013 SRD je bila sprejeta s strani Sveta ministrov 14. februarja 2017. Strategija dolo\u010da osnovne pogoje, cilje in usmeritve razvoja dr\u017eave v dru\u017ebenem, gospodarskem, regionalnem in prostorskem okviru do leta 2030. SRD predstavlja nov model razvoja \u2013 odgovoren ter dru\u017ebeno in teritorialno trajnosten razvoj. <\/p>\n\n\n\n

Mad\u017earska<\/h2>\n\n\n\n

Strategija raziskav, razvoja in inovacij (RDI) Mad\u017earske (2021\u20132030)<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Mad\u017earska strategija za raziskave, razvoj in inovacije (RDI) za obdobje 2021\u20132030 si prizadeva za vzpostavitev dru\u017ebe in gospodarstva, ki temeljita na znanju, sta uravnote\u017eena in trajnostna ter sposobna ustvarjati visoko dodano vrednost na nacionalni ravni. Strategija se osredoto\u010da na krepitev konkuren\u010dnosti prek inovacijsko usmerjenega gospodarstva, tehnolo\u0161ko naprednega poslovnega sektorja ter prilagodljivih odzivov na globalne trende.\n\nTri klju\u010dni cilji strategije so: izbolj\u0161anje uporabe raziskav iz javnih institucij, krepitev inovacijske uspe\u0161nosti doma\u010dih podjetij \u2013 zlasti malih in srednje velikih podjetij (MSP) \u2013 ter okrepitev sodelovanja v ekosistemu RDI. Strategija temelji na treh stebrih: \u0161iritev institucionalnih zmogljivosti RDI in zagotavljanje kvalificiranega raziskovalnega kadra, spodbujanje prenosa znanja z u\u010dinkovitim sodelovanjem in interoperabilnostjo sektorjev ter izbolj\u0161anje uporabe znanja s pospe\u0161evanjem inovacij. <\/p>\n\n\n\n

Nacionalna strategija pametne specializacije (S3) \u2013 2021\u20132027<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Nacionalna strategija pametne specializacije (S3) Mad\u017earske za obdobje 2021\u20132027, ki jo je sprejela vlada, je klju\u010dno politi\u010dno orodje za usklajevanje nacionalnih in evropskih inovacijskih ciljev. Strategija prispeva k cilju EU \u201ePametnej\u0161a Evropa\u201c, saj spodbuja regionalni gospodarski razvoj, industrijsko preobrazbo in digitalizacijo.\n\nS3 opredeljuje osem nacionalnih gospodarskih prioritet, med katerimi so vrhunske tehnologije, zdravstvo, digitalizacija, energija, kmetijstvo in ustvarjalne industrije. Strategija odra\u017ea premik k sodelovalnemu oblikovanju programov, pri \u010demer sodelujejo razli\u010dni vladni oddelki, zlasti tisti, ki nadzirajo IKT, razvoj podjetni\u0161tva in inovacije.\n\nS3 prav tako izkori\u0161\u010da nove mehanizme financiranja EU, kot je Instrument za medregionalne inovacijske nalo\u017ebe (I3), ki podpira mednarodno sodelovanje in pobude, temelje\u010de na S3. S ciljno usmerjenim vlaganjem v te prednostne sektorje \u017eeli Mad\u017earska okrepiti svojo konkuren\u010dnost in se u\u010dinkovito uskladiti s cilji EU.<\/p>\n\n\n\n

Italija<\/h2>\n\n\n\n

Bio-okro\u017eja<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Bio-okro\u017eja spodbujajo ekolo\u0161ko kmetijstvo in trajnost skozi teritorialno upravljanje. Zdru\u017eujejo kmete, lokalne skupnosti in civilno dru\u017ebo okoli okolju prijaznih praks, kot so zmanj\u0161ana uporaba kemikalij, ohranjanje biotske raznovrstnosti in razvoj lokalnih trgov.\n\nEmilia-Romanja podpira ta okro\u017eja na podlagi zakona iz leta 2023, ki zahteva, da je vsaj 20 % kmetijskih povr\u0161in ekolo\u0161kih ali v postopku preusmeritve. Med udele\u017eenci so kmetje, zdru\u017eenja in lokalne oblasti. Klju\u010dne koristi vklju\u010dujejo obnovo okolja, gospodarsko trajnost ter krepitev socialnega kapitala na pode\u017eelju. \u201eRomagna Distretto Bio Simbiotico\u201c je prvo bio-okro\u017eje v regiji.<\/p>\n\n\n\n

Regionalni programski dopolnilni na\u010drt za razvoj pode\u017eelja (CoPSR)<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

CoPSR Emilie-Romanje je usklajen s SKP in namenja 913,2 milijona evrov za konkuren\u010dnost pode\u017eelja, okoljsko trajnost in podporo obrobnih obmo\u010dij. Financira ekolo\u0161ko kmetijstvo (188 milijonov evrov), manj ugodna gorska obmo\u010dja (70 milijonov evrov) in integrirano proizvodnjo (60 milijonov evrov).\n\nPrednostne naloge programa vklju\u010dujejo krepitev odpornosti agro\u017eivilskih sistemov, izbolj\u0161anje blaginje pode\u017eelskih skupnosti ter trajnostni razvoj vseh regij. CoPSR podpira Leader programe, pode\u017eelske inovacije in okoljske pobude, kot so upravljanje gozdov in trajnostni proizvodni procesi. Ta politika zdru\u017euje sredstva EU, dr\u017eave in regije za celovit razvoj pode\u017eelja.<\/p>\n\n\n\n

Regionalna strategija za Agendo 2030<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Okvir Agende 2030 Emilie-Romanje se osredoto\u010da na trajnost, pri \u010demer si do leta 2030 prizadeva, da bi 45 % kmetijskih zemlji\u0161\u010d uporabljalo nizkovhodne prakse in 25 % ekolo\u0161ko kmetovanje. Strategija spodbuja kratke dobavne verige, digitalizacijo in okolju prijazne kmetijske metode. Ukrepi vklju\u010dujejo nalo\u017ebe v obnovljive vire energije, pravi\u010dnej\u0161e cenovne modele ter bolj\u0161o integracijo proizvajalcev na trg. Prednostne naloge so tudi dobrobit \u017eivali, biovarnost in trajnostna raba virov. Strategija je usklajena z globalnimi cilji trajnostnega razvoja (SDG) in podpira prehod v kro\u017eni in vklju\u010dujo\u010d agro\u017eivilski sistem.<\/p>\n\n\n\n

Pakt za delo in podnebje<\/a><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Pakt za delo in podnebje je strate\u0161ki sporazum Emilie-Romanje za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050, ki zdru\u017euje ustvarjanje delovnih mest s trajnostjo. Poudarek je na obnovljivih virih energije, okolju prijazni infrastrukturi in modelih kro\u017enega gospodarstva. Pakt usmerja prehod regionalnega agro\u017eivilskega sistema z inovacijami, energetsko u\u010dinkovitostjo in trajnostnimi logisti\u010dnimi praksami. S sodelovanjem dele\u017enikov iz javnega in zasebnega sektorja vzpostavlja skupno pot za gospodarsko rast, hkrati pa zagotavlja doseganje strogih podnebnih in trajnostnih ciljev.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Common policies European Green Deal The European Green Deal is the EU’s ambitious strategy to make Europe climate-neutral by 2050, driving a sustainable transition across its economy. It aims to reduce greenhouse gas emissions, promote clean energy, and protect biodiversity, while ensuring sustainable growth and improved quality of life. Key topics addressed include climate action, […]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"doc_category":[15],"doc_tag":[],"class_list":["post-100","docs","type-docs","status-publish","hentry","doc_category-knowledge-base"],"year_month":"2026-10","word_count":1945,"total_views":"28","reactions":{"happy":"0","normal":"0","sad":"0"},"author_info":{"name":"admin","author_nicename":"admin","author_url":"https:\/\/www.openenlocc.net\/food4ce\/sl\/author\/admin\/"},"doc_category_info":[{"term_name":"Knowledge base","term_url":"https:\/\/www.openenlocc.net\/food4ce\/sl\/docs-category\/knowledge-base\/"}],"doc_tag_info":[],"jetpack_sharing_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.openenlocc.net\/food4ce\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/docs\/100","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.openenlocc.net\/food4ce\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/docs"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.openenlocc.net\/food4ce\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/docs"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.openenlocc.net\/food4ce\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.openenlocc.net\/food4ce\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=100"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.openenlocc.net\/food4ce\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/docs\/100\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1346,"href":"https:\/\/www.openenlocc.net\/food4ce\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/docs\/100\/revisions\/1346"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.openenlocc.net\/food4ce\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=100"}],"wp:term":[{"taxonomy":"doc_category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.openenlocc.net\/food4ce\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/doc_category?post=100"},{"taxonomy":"doc_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.openenlocc.net\/food4ce\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/doc_tag?post=100"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}